O šoli

Ravnateljica: Irena Kržišnik

Pomočnica ravnateljice: Liljana Poklukar Herman

Poslovna sekretarka: Maja Zupanc

Računovodkinja: Andreja Gartner

Knjigovodkinja: Manca Ogričevič

Hišnik: Matevž Bizovičar

Čistilka: Suzana Pleško

Višina denarnih prispevkov za šolanje v Glasbeni šoli Škofja Loka

v veljavi od 1. 9. 2019 do spremembe, s soglasjem Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije in občin ustanoviteljic

* 10 mesečnih obrokov v času pouka (od septembra do junija)
** nanašajoč se na 12 mesecev šolskega leta (od septembra do avgusta)

Znesek prispevka se nanaša na vse predmete, ki jih obsega posamezni program:

• program Glasba: poleg inštrumenta oziroma petja tudi nauk o glasbi oziroma solfeggio, komorna igra, orkester in pevski zbor,
• program Ples: poleg baleta v 5. in 6. razredu tudi nauk o glasbi.

Če Glasbeno šolo Škofja Loka obiskuje več otrok iz iste družine, plačajo starši za najstarejšega otroka poln znesek prispevka, za vsakega naslednjega otroka pa 20 % nižji znesek kot za predhodnega otroka (ne velja tudi za vpisnino in izposojnino).

Starši lahko prispevek in izposojnino poravnajo:

• v enkratnem znesku,
• v dveh obrokih (septembra in februarja),
• v desetih mesečnih obrokih (od septembra do junija, ne glede na morebitno odsotnost učenca).

Vpisnina je enkratni znesek, ki se poravna v začetku novega šolskega leta, s prvim obrokom prispevka.
S prvim obrokom se poravnajo tudi stroški menjave strun pri šolskih godalih.

Šola za plačevanje navedenih prispevkov staršem pošlje že izpisane položnice. Starši se lahko odločijo za prejemanje kopije računa po elektronski pošti, v primeru, da imajo v glasbeni šoli več otrok, pa za zbirni račun in prejemanje njegove kopije po elektronski pošti:

Izpolnjeno in podpisano izjavo oddajte v tajništvu Glasbene šole Škofja Loka ali jo skenirano pošljite na e-naslov racunovodstvo@gsskofjaloka.si.

V primeru, da starši ne plačujejo prispevka, ki ga za poravnavanje materialnih stroškov določi Svet šole, je učenec lahko izključen iz glasbene šole; o izključitvi odloča ravnatelj (3. odst. 27. čl. Zakona o glasbenih šolah).

IBAN: SI56 0132 2603 0713 313
BIC: BSLJSI2X (Banka Slovenije Ljubljana)

1. OSNOVNI PODATKI O KATALOGU

Naziv: Glasbena šola Škofja Loka
Naslov: Puštal 21
Pošta: 4220 Škofja Loka
Telefon: 04 515 53 70
E-naslov: info@gsskofjaloka.si
Spletna stran: www.gsskofjaloka.si
Ravnateljica javnega zavoda: Irena Kržišnik
Odgovorna uradna oseba: Irena Kržišnik
Datum prve objave kataloga: 19. 01. 2011
Datum zadnje spremembe kataloga: 1. 01. 2023
Pravna podlaga: Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, Uredba o posredovanju informacij javnega značaja

2. SPLOŠNI PODATKI O ORGANU IN INFORMACIJAH JAVNEGA ZNAČAJA, S KATERIMI RAZPOLAGA

2.a Organigram in podatki o organizaciji javnega zavoda
Ravnateljica: Irena Kržišnik
E-naslov: ravnateljica@gsskofjaloka.si 
Pomočnica ravnateljice: Liljana Poklukar Herman
E-naslov: pomocnik@gsskofjaloka.si
Tajnica: Maja Zupanc
E-naslov: tajnistvo@gsskofjaloka.si
Telefon: 04 515 53 70, 041 637 337
Računovodkinja: Andreja Gartner
E-naslov: racunovodstvo@gsskofjaloka.si
Telefon: 04 515 53 71

Knjigovodkinja: Manca Ogričevič
E-naslov: knjigovodstvo@gsskofjaloka.si
Telefon: 04 515 53 71
Delovno področje javnega zavoda
Organi javnega zavoda: svet zavoda, ravnatelj, strokovni organi, svet staršev
Organigram

2.b Kontaktni podatki osebe (oseb), pristojnih za posredovanje informacij
Pristojna oseba: Irena Kržišnik
Naslov: Puštal 21, 4220 Škofja Loka
Telefon: 064 207 639 
E-naslov: ravnateljica@gsskofjaloka.si

2.c Seznam zakonov, podzakonskih aktov in predpisov Evropskih skupnosti z delovnega področja javnega zavoda
Zakoni in podzakonski akti
Predpisi lokalne skupnosti
Splošni akti javnega zavoda
Predpisi EU

2.d Seznam predlogov splošnih aktov javnega zavoda
Predlogi splošnih aktov javnega zavoda

2.e Seje sveta javnega zavoda
Seje sveta javnega zavoda

2.f Seznam strateških in programskih dokumentov po vsebinskih sklopih
Seznam strateških in programskih dokumentov

2.g Seznam vrst upravnih postopkov
Vrste upravnih postopkov, ki jih vodi javni zavod:
Odločanje o zahtevi za dostop do informacije javnega značaja
Normativna podlaga: 21. člen Zakona o dostopu do informacij javnega značaja

2.h Objave in razpisna dokumentacija v skladu s predpisi, ki urejajo javne razpise/naročila
Javno naročanje po ZJN2 – portal javnih naročil
Drugi javni razpisi/naročila
Razpisi delovnih mest
Druge objave

2.i Seznam evidenc, s katerimi organ upravlja
Seznam evidenc

2.j Seznam drugih informatiziranih zbirk podatkov
Ime informatizirane zbirke:
Kratek opis namena zbirke:
Opis načina pridobivanja podatkov iz zbirke:
Dostop do zbirke:

2.k Druge informacije javnega značaja
Novice o delovanju javnega zavoda

3. OPIS NAČINA DOSTOPA DO DRUGIH INFORMACIJ JAVNEGA ZNAČAJA

Tehnični pogoji za dostop do elektronskega kataloga informacij javnega značaja: –
Uradne ure organa za dostop do kataloga informacij javnega značaja:
– vsak delovnik v času uradnih ur
Neposreden dostop do kataloga informacij javnega značaja:
– osebni dostop na sedežu javnega zavoda
– dostop po elektronski poti
Dostop na podlagi zahteve:
Neformalna zahteva:
– ustna zahteva
– preko telefona
– po elektronski poti
Formalna zahteva:
– zahteva podana ustno na zapisnik
– pisna zahteva po pošti
– vložitev zahteve po elektronski pošti
Zahtevo se lahko poda na uradni elektronski naslov.
Dostop do kataloga informacij javnega značaja za ljudi s posebnimi potrebami: Prilagojen dostop do informacij javnega značaja zagotavljamo ljudem s posebnimi potrebami.

3. CENIK IN STROŠKOVNIK

Cena za posredovanje informacij javnega značaja:
Vpogled v zahtevano informacijo javnega značaja je brezplačen. Zaračunamo vam lahko materialne stroške, ki nastanejo pri posredovanju informacij javnega značaja (prepis, fotokopija, elektronski zapis). V primeru, da boste zahtevali informacije za ponovno uporabo in v pridobitne namene, vam bomo za posredovane informacije javnega značaja zaračunali materialne stroške. Informacij javnega značaja ne zaračunamo, če gre za uporabo informacij javnega značaja z namenom informiranja, zagotavljanja svobode izražanja, kulture in umetnosti ter uporabe informacij s strani medijev. Če so informacije javnega značaja brezplačno objavljene na spletu, vam cene informacij za namen ponovne uporabe ne bomo zaračunali. V primeru, da boste zahtevali informacije javnega značaja v večjem obsegu, lahko od vas zahtevamo vnaprejšnji polog odmerjenega zneska za kritje stroškov posredovanja zahtevanih informacij.

Stroškovnik za posredovanje informacij javnega značaja

Glasbeno šolo Škofja Loka je ustanovil Mestni ljudski odbor Škofja Loka z odločbo o ustanovitvi glasbene šole z dne 1. septembra 1949. Pobudo za ustanovitev šole je dal tedanjemu loškemu županu Ivanu Brodarju zdaj že tudi pokojni glasbenik prof. Milko Škoberne. Tedaj je bil glasbeni pedagog v Senovem. Občina je predlog sprejela in namenila prof. Škobernetu organiziranje in vodenje nove vzgojno izobraževalne ustanove. Ko bi moral prevzeti to dolžnost, se je prof. Škoberne premislil in je raje prevzel mesto dirigenta pevskega zbora Radia Ljubljana. Tako je kar on povabil svojega prijatelja, tudi glasbenega pedagoga v Senovem, Franja Zorka, da prevzame to nalogo. Občina ga je potrdila in 1. septembra 1949 je šola pričela z delom.
Na podlagi Zakona o zavodih (UL RS, 12/91), Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (UL RS, 12/96 in 23/96) ter Statutov Občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri so Občinski sveti Občin Škofja Loka, Gorenja vas-Poljane, Železniki in Žiri sprejeli 20. 3. 1998 Odlok o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Glasbena šola Škofja Loka. Ta med drugim določa, da Glasbena šola Škofja Loka s svojo dejavnostjo zadovoljuje potrebe po osnovnem glasbenem izobraževanju na območju navedenih občin in da ima dislocirane oddelke v Občini Gorenja vas-Poljane, v Občini Železniki in v Občini Žiri.
Dosedanji ravnatelji Glasbene šole Škofja Loka: FRANJO ZORKO (1. 9. 1949 – 31. 8. 1953), EDVARD LIPOVŠEK (šolsko leto 1953/1954 – 31. 12. 1961), OSKAR ŠKULJ (1. 1. 1962 – 31. 8. 1972), BLAGOJE ILIĆ (v. d. ravnatelja v šolskem letu 1972/1973), ANTON KVATERNIK (šolsko leto 1973/1974 – 1976/1977), MARIJA SCHULZ (šolsko leto 1977/1978 – 1980/1981), IVAN GORENŠEK (v. d. ravnatelja od 1. 9. 1981 – 30. 11. 1982), VALENTIN BOGATAJ (1. 12. 1982 – 31. 12. 2006), PETER KOPAČ (v. d. ravnatelja od 1. 1. 2007 – 31. 12. 2007, ravnatelj od 1. 1. 2008 – 31. 12. 2017) in KLEMEN KARLIN (ravnatelj od 1. 1. 2018 – 31. 12. 2022).

Glasbena šola Škofja Loka je prejemnica:
VELIKE PLAKETE OBČINE ŠKOFJA LOKA
za uspešno vzgojno-izobraževalno delo /leta 1988/

in

ZLATEGA GRBA OBČINE ŠKOFJA LOKA
za 50-letno delovanje na glasbeno vzgojnem področju /leta 2000/

Glasbena šola Škofja Loka sodeluje od leta 1996 s Sing- und Musikschule der Stadt Freising.
Več o šoli na spletnem naslovu: https://musikschule.freising.de

Glasbena šola Škofja Loka je članica
ZSGŠ – Zveze slovenskih glasbenih šol http://www.zsgs.si in
EMU – Evropske zveze glasbenih šol https://www.musicschoolunion.eu

Naselje Puštal stoji na desnem bregu Poljanske Sore. Dohod iz Škofje Loke ima čez Puštalski most ali prek »Hudičeve brvi«.Nasproti mostu stoji na nizki terasi PUŠTALSKI GRAD, ki že v 13. stoletju ni bil več last freisinškega škofa. Puštalski gospodje so dosegli precejšnjo veljavo in opravljali pomembne javne službe v freisinškem gospostvu; nekateri so bili gradiščani v Zgornjem stolpu. Za časa reformacije je bil v gradu sedež luteranskih pridigarjev, ker so jim bili graščaki zelo naklonjeni. Franc Pokorn je razlagal ime Puštal iz Burgstall, češ da so bili tu loški grajski hlevi. Pavle Blaznik pa pravi, da označuje nekdanje gradišče – Burgstelle. Ko je v 17. stoletju rodbina puštalskih gospodov izumrla, je grajska posest po nekaj destletjih prešla v roke bogatih Oblakov iz Poljanske doline, ki so trgovali z železom ter si leta 1688 pridobili plemiški naslov baronov Wolkenspergov. V 18. stoletju so svojo posest razširili čez meje loškega gospostva in se uvrstili med najbogatejše rodbine na Kranjskem.

Zadnja baronica, novembra 2012 umrla Hildegarda Svoboda von Wolkensperg, je bila najverjetneje celo edina slovenska plemkinja, ki je po letu 1945 lahko ostala v svojem gradu, dvorec in nekaj posesti pa so ji bili vrnjeni leta 2004.

Življenje Hildegarde von Wolkensperg se je začelo v Puštalskem gradu, kjer je bila rojena puštalskemu baronu Avgustu, imela je še pet let mlajšo sestro Izabelo. Izhaja iz slavne rodbine puštalskih baronov, katerih slava se je pričela z Markom Oblakom, ki je leta 1696 kupil grad Puštal. Njegov vnuk Franc Anton Oblak pl. Wolkensperg  je bil povzdignjen v barona leta 1753. Hildegardin bratranec je bil impresionistični fotograf Avgust Berthold.
Prva leta svojega življenja je preživela v Gradcu pri stari mami po mamini strani, Ilki von Scheibenhof, rojeni Kalman. Po koncu vojne se je vrnila v Škofjo Loko in pri nunah obiskovala šolo. Ker ni znala slovensko je imela veliko težav pri sprejemanju slovenske kulture, saj je bila vzgajana kot Avstrijka.
Zaradi svojega plemiškega rodu je bila zaničevana in zapostavljena, saj so se neprestano norčevali iz nje. Poleg rednega pouka v šoli je imela pouk tudi na domu, kjer se je učila pri zasebnih učiteljih slovenščine, nemščine in francoščine, pri nunah pa se je učila igranja klavirja. Dejavna je bila tudi pri Sokolih, s svojo sestro pa sta med prvimi v Škofji Loki smučali, smuči jima je izdelal puštalski rokodelec.
Zelo rada pa je tudi slikala, imela je zasebno učiteljico slikanja, nuno, ki je bila po izobrazbi slikarka. Ker je zelo dobro slikala je enkrat razstavljala na loškem gradu. Slikati je prenehala po smrti svojega očeta leta 1937.
Poročila se je 5. aprila 1941 z Velimirjem Svobodo, ki je bil pred kapitulacijo Jugoslavije podpolkovnik v kraljevi vojski. Kasneje se je pridružil partizanom kot vojaški strateg, sodeloval pa je tudi pri osvobajanju Trsta. Vendar se ni vključil v komunistično partijo, kar ga je privedlo na Teharje. Od tam se je vrnil globoko prizadet in od tega si ni nikoli opomogel.
Rodila se jima je hči Alma, ki pa je tragično preminula v letalski nesreči na Krku leta 1971.
Po drugi svetovni vojni so vse premoženje zaplenili, za življenje so jima pustili le manjši trakt dvorca, kjer je baronica živela do smrti. V dvorcu je bil najprej muzej, nato proizvodni obrat papirne industrije, od decembra leta 1975 pa je v prostorih Puštalskega gradu glasbena šola. Leta 2004 ji je bil dvorec in še nekaj posesti vrnjenih.

Eno leto po njeni smrti, v letu 2013, je  postala lastnica Puštalskega gradu njena nečakinja, gospa ISABELLE KRALJ.

  ISABELLE KRALJ – ŽIVLJENJEPIS

Isabelle Kralj je svojo plesno pot začela leta 1970 kot članica ansambla Milwaukee Balet. Po končani gimnaziji je odšla v Slovenijo in se vključila v ljubljanski baletni ansambel, s katerim je plesala pet let. Leta 1978 se je vrnila v Milwaukee, kjer je končala višjo baletno šolo na fakulteti University of Wisconsin-Milwaukee. Tedaj se je začela zanimati tudi za sodobni ples. Po končanem študiju je Isabelle postala pedagoginja na University of Wisconsin-Milwaukee in ustvarila svojo plesno skupino Milwaukee Dance Theatre, ki se je leta 2008 preimenovala v Theatre Gigante. V Milwaukeeju je imela priložnost predstaviti svojo lastno koreografijo. Vse pogosteje je koreografirala za Milwaukee Dance Theatre, za milwaukeejsko filharmonijo, za opero in za druga gledališča. Poleg tega je v številnih vlogah nastopila tudi sama, med drugim v vlogah Pepelke, Titanie, Yerme, Ognjene ptice in v številnih sodobnih plesih.
Leta 1999 je opravila magisterij plesa na University of Wisconsin-Milwaukee. Po študiju se je usmerila v gledališko delo, pri čemer je začela tudi režirati za številne gledališke skupine. Vse pogosteje je kreirala tudi svoja celovečerna gledališka dela. Danes nadaljuje z ustvarjalnim delom skupaj z možem, pisateljem in režiserjem, Markom Andersonom, s katerim sta ustvarila že več kot trideset gledaliških del. Leta 1999 je ustanovila plesni program v osnovni šoli University School of Milwaukee, kjer je do leta 2014 tudi poučevala.
Leta 2005 je svoje ustvarjalno delo prvič predstavila v Sloveniji. Za Društvo baletnih umetnikov Slovenije (DBUS) je ustvarila koreografijo Še vedno ne vem. V naslednjih letih je nadaljevala s koreografskim delom in ustvarila še nekaj predstav za DBUS. Leta 2012 je v okviru EPK s svojo skupino Theatre Gigante gostovala v Sloveniji s koreodramo Tri druge sestre, ki sta jo skupaj kreirala in napisala Isabelle Kralj in Mark Anderson, režirala pa jo je Kraljeva. Po uspešnem gostovanju v Sloveniji se je Isabelle vrnila v Milwaukee, kjer nadaljuje s svojim delom kot direktorica Theatre Gigante in kot ustvarjalka interdisciplinarnega gledališkega dela.

Sedanja stavba ima baročni izgled. Grajski portal je izklesan iz loškega konglomerata.

Freska
»Snemanje s križa«

Rodbina Wolkensperg je konec 17. stoletja obnovila grajsko poslopje in prizidala kapelo, in to tako, da je njen kor povezan z grajskim hodnikom v prvem nadstropju. Kapela je posvečena sv. Križu. Njen oltarni del je poslikan s fresko »Snemanje s križa« velikega italijanskega slikarja Giulia Quaglie (1688 – 1751) iz leta 1706. S pisnima dovoljenjima papeža Benedikta XIV. iz let 1747 in 1751 se je v njej smelo ob torkih tudi maševati. Omenjena freska je najdragocenejša umetnina v Škofji Loki.
Vir: Franc Pokorn: Loka

Avgust Berthold

V Puštalskem gradu se je leta 1880 rodil August Berthold (polno ime: Augustin Arthur Josef Berthold). Bil je prvi fotograf na Slovenskem, ki je dvignil raven fotografije iz obrtne na višjo, kakovostnejšo in takrat evropsko moderno fotografsko ustvarjanje. V letih 1902 – 1903 je na dunajski visoki fotografski šoli Höhere Graphische Bundes-lehr-und Versuchanstalt Wien študiral na oddelku Photographie und Reproduktions-Verfaren. Največ pozornosti je namenjal gumijevemu postopku, intenzivno pa je sledil predvsem takratnim piktorialističnim estetskim dogajanjem.

Vir: Sarival Sosič: Berthold, fotograf z začetka stoletja; Mestna galerija Ljubljana, 1997