Ulično muziciranje mladih
Sobota, 8. junij, Staro mestno jedro Škofje Loke
Poglej galerijo zadnjega dogodka
Pihala uvrščamo med aerofone (grško: aer, zrak). Zanje je značilno, da zven nastaja z nihanjem zračnega stebra v cevi, ko vanje pihamo.
Najdemo jih v pihalnih orkestrih in godbah, simfoničnih orkestrih, big bandih ter različnih manjših sestavih in ansamblih.
Na Glasbeni šoli Škofja Loka poučujemo prečno flavto, klarinet, saksofon in kljunasto flavto.
Flavta sodi v skupino pihal, saj vanjo pihamo. Skozi različna obdobja se je inštrument razvijal od bolj enostavnih piščali pa vse do sodobne prečne flavte s sistemom zaklopk, kot jo poznamo danes. Ker se flavto drži prečno (pravokotno) glede na obraz, jo včasih imenujemo tudi »prečna« flavta. V preteklosti so bile flavte izdelane iz lesa, kasneje pa so izdelovalci pričeli uporabljati tudi druge materiale. Sprva je imela prečna flavta le eno luknjico, na rob katere pihamo zrak, da nastane ton, in luknjice za prste, s pomočjo katerih lahko zaigramo različne tone. Kasneje so izdelovalci pričeli dodajati zaklopke, ki so pomagale zapirati luknjice, sprva samo eno, nato pa vedno več. Danes se za izdelavo flavt uporabljajo dragocene kovine, kot so srebro, zlato in platina, ponovno pa se vračajo v modo tudi flavte, pri katerih je cev izdelana iz lesa, podobno kot pri oboi in klarinetu. Tudi te flavte imajo običajno srebrne ali zlate zaklopke.
Zanimivosti:
Najstarejše najdeno glasbilo na svetu je podobno flavti, najdeno pa je bilo ravno v Sloveniji – to je neandertalčeva piščal iz jame Divje babe.
V slovenskem ljudskem izročilu poznamo Haloško žveglo, ki je po načinu igranja in izgledu podobna renesančnim flavtam.
S flavto pogosto nastopamo v družbi drugih instrumentov in v različnih orkestrih.
Za začetek učenja flavte priporočamo starost od 7 do 11 let. Če ima otrok še premajhen razpon rok in prstov, mu za eno leto svetujemo pouk flavte, ki ima zavito cev. V tem času otrok pridobi osnovno glasbeno znanje, spozna osnove preponskega dihanja, postavitev prstov in notni zapis. Vse to s pridom uporabimo in nadgradimo pri nadaljnjem pouku flavte.
Učenje flavte traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Šola učencem začetnikom omogoča izposojo prečnih flavt in prečnih flavt za začetnike z ukrivljeno glavo, ki so prilagojene velikosti učencu. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta.
Klarinet je inštrument, ki spada v skupino pihal in se ga lahko igra solistično, v komorni skupini in tudi orkestrih. Najdemo ga tudi v slovenski narodni glasbi ali pa jazzu.
Izdelan je iz trdega afriškega lesa, ebenovina in je zato tudi tako temne barve. Posvetlijo ga posrebrene tipke, ki jih je vseh skupaj kar 23.
Na ustnik klarineta se z objemko pritrdi jeziček. Ta je iz bambusa, katerega liste zelo rade jedo pande, leseno steblo pa pustijo za izdelavo jezičkov. Ko pihnemo v ustnik, jeziček zavibrira in tako ustvari zvok. Mi pa z dvigovanjem in spuščanjem prstov po tipkah spreminjamo njegovo višino. Klarinet ima izmed vseh pihal največji razpon – lahko zveni zelo nizko do tona mali e do piskajoče visokega C4.
Tudi klarinet ima veliko družino. Najmanjši in na katerega lahko zaigramo najbolj visoko je As-klarinet, sledi mu Es, D, C, B, A, basetni klarinet, basetni rog, altovski klarinet, kontra-altovski klarinet, basovski klarinet. Najbolj nizko zabrunda kontrabas klarinet.
Po navadi se igra in največkrat sliši B klarinet.
Klarinet predstavlja temelj inštrumentalne postavitve v pihalnih orkestrih.
Za začetek učenja klarineta priporočamo starost od 9 do 11 let. Ob ustrezni telesni razvitosti in fizičnih sposobnostih se starostna meja lahko zniža na 8 let. Pomembno je, da ima otrok izraščene sprednje 4 zgornje in spodnje stalne zobe.
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje klarineta traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Šola učencem začetnikom omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta. Učitelji tudi svetujejo, kakšne potrebščine so potrebne za učenje (ustnik, jezički).
Kljunasta flavta, znana tudi kot blokflavta, je pihalo z enostavnim ustnikom, ki ima blok ali “kljun”, po katerem dobi svoje ime. Ta konstrukcija omogoča enostavno igranje, zaradi česar je kljunasta flavta priljubljena za začetnike in izobraževalne namene. Narejena je iz lesa ali plastike in ima luknje za prste, ki se pokrivajo, da bi ustvarili različne note.
Družino kljunastih flavt sestavljajo sopranino, sopran, alt, tenor, bas in veliki bas – razlikujejo se po velikosti in s tem po tonskem obsegu. Večji kot je inštrument, nižje zveni.
Kljunaste flavte so izdelane iz različnih vrst lesa, od najmehkejšega javorja in hruške do trših vrst, kot so pušpan, palisander, oljka in ebenovina.
Učenci v prvih treh razredih igrajo sopransko kljunasto flavto z baročnimi prijemi. V četrtem ali petem razredu nadaljujemo z altovsko, kasneje pa lahko učenje nadgradijo tudi s tenorjem in basom, predvsem pri igranju v komorni h zasedbah. Ker je bila kljunasta flavta najbolj popularna v renesansi in baroku, izvajamo pretežno staro glasbo.
Za začetek učenja kljunaste flavte priporočamo starost od 7 do 9 let.
Učni program izvajamo po javno veljavnih učnih načrtih. Zasnovan je tako, da ga lahko prilagajamo zmožnostim posameznega učenca. Učenci so vključeni v programski koncept, ki jih vodi skozi uravnotežen razvoj muzikalnih in tehničnih sposobnosti, spoznavajoč različna glasbena obdobja.
Učenje kljunaste flavte traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje, učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre in pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Na začetku šolskega leta starši po posvetu s pedagogom učencem priskrbijo njim lasten in primeren model kljunaste flavte.
Saksofon spada med pihala. Pihala so glasbila, ki ustvarjajo zvok tako, da glasbenik pihne zrak v ustnik. S tem zračni steber v notranjosti pihala zaniha. Pihamo v ustnik, po katerem zrak potuje po tanki reži do jezička. Tam se curek zraka cepi, tako da izmenično potuje po pihalu in ven, kar ustvarja ton. Preostali del pihala služi le kot resonator (odmevnik). S pritiskanjem na luknjice pa resonančno cev krajšamo ali daljšamo in s tem dobimo različne tone. Saksofon je l. 1846 izdelal belgijski izumitelj ADOLPHE SAX. Klarinetov ustnik in oboino mehaniko je povezal s konično kovinsko cevjo, ki je imela rahlo razširjen odmevnik. Namenjen je bil vojaški godbi, zaradi velikega zvočnega razpona in izrazne moči pa je pomembno zaznamoval tudi popularno glasbo in jazz.
Saksofon je vsestranski in danes zelo uveljavljen ter prepoznan inštrument. Uporablja se v različnih zasedbah, v orkestrih, big bandih, v različnih komornih zasedbah ali kot solističen instrument ter v različnih glasbenih zvrsteh, klasika, jazz in popularna glasba.
Eden prvih skladateljev, ki je vključil saksofon v svojo partituro je bil Hector Berlioz (l. 1842). Med skladatelji, ki so uporabljali ta inštrument v svojih skladbah, so bili predvsem francozi: Maurice Ravel, Modest Mussorgski, Georges Bizet, Camille Saint-Saëns in drugi.
Prepoznamo ga po značilni ukrivljeni obliki in zlati barvi. Sestavljen je iz treh delov: ustnika z jezičkom, vratu (pipe) in telesa z zaklopkami ter odmevnikom.
Saksofon prihaja v različnih velikostih in uglasitvah, kar daje različne zvoke in tonske razsežnosti. Pri pouku običajno uporabljamo alt saksofon, pri komorni glasbi (kvartetu) pa uporabljamo še sopranski saksofon, ki zveni najvišje, nekoliko nižje od altovskega je tenor saksofon in najnižje zveneči- bariton saksofon. Saksofon odlikuje lastnost, da ima najširši dinamični razpon med pihali.
Glede na dolžino resonacijske cevi in s tem višine dobljenih tonov poznamo več vrst, različkov saksofonov:
Za začetek učenja saksofona priporočamo starost od 9 do 11 let.
Učenje saksofona traja 8 let, in sicer 6 let na nižji stopnji in 2 leti na višji stopnji.
Po uspešno opravljenem letnem izpitu v 6. razredu nižje stopnje učenec poleg letnega spričevala pridobi tudi potrdilo o zaključenem šolanju na nižji stopnji. Za prehod na višjo stopnjo izobraževanja mora učenec na letnem izpitu pokazati dobro obvladovanje vseh tehničnih in muzikalnih elementov igre ter pridobiti pozitivno mnenje izpitne komisije.
Šola učencem omogoča izposojo inštrumenta. Po posvetu s pedagogom si ga učenci lahko izposodijo na začetku šolskega leta. Učitelji tudi svetujejo, kakšne potrebščine so potrebne za učenje (ustnik, jezički).
Na tej strani objavljamo veliko foto in video posnetkov naših dogodkov, oglejte si jih in podoživite lepe glasbene trenutke še enkrat.
Poglej galerijeBodite obveščeni o aktualnih dogodkih v naši glasbeni šoli.
S posredovanjem svojega e-naslova se strinjam z uporabo mojih podatkov za namene obveščanja.
